Razmislila sem.

Ne štejem si v čast svojega izbruha, tebe, sovica, pa preziram.
Ljudje, katerih dejanje, kopiranje mojega teksta, bi mi bilo v čast, so vsekakor takšni ljudje, ki jim nikoli niti na kraj pameti ne bi prišlo, da bi se spodaj podpisali s svojim imenom, avtorja pa zatajili.

Razmislila sem.

Očitno ljudje nimajo problema s tem, da kradejo, dokler jim pravni aneksi tega ne dokažejo;
Očitno ljudje nimajo problema s tem, da se podpisujejo pod stvari, ki jih niti slučajno ne morejo razumeti, ampak jih lahko zgolj interpretirajo;
Očitno ljudje nimajo problema s tem, da po nemoralnem dejanju moralizirajo vsenaokrog;
Očitno ljudje nimajo problema s tem, da nimajo več nobenega zdravega ponosa, povrh vsega pa so na to še izjemno ponosni
Očitno ljudje nimajo problema s tem…

Razmislila sem.

S takšnimi ljudmi nočem imeti opravka. In ne želim z njimi deliti nekaj, kar je tako moje, kar je tako močno del mene. Te besede, ki so bile zapisane na tej strani so bile moje. Moje misli, moje rane, moje blodnje, moji padci… Preden sem jih zapisala sem jih dolgo nosila v sebi, jih gnetla in zalivala s potom, krvjo in solzami, na koncu pa sem jih iztrgala iz sebe. Vsak post skriva v sebi del moje zgodbe.
Zavedam se, da sem egoist ampak, ko gre za moje srce ne bom nikoli priznala socializma. Moje srce je moje. Ko ga dam, izbiram komu. Zato ne bom sprejela dejstva, da se besede premetava naokoli, kakor kos mesa. Nočem in ne bom.

Razmisli pa tudi ti.

Komu lažeš, ko se skrivaš za besedami drugih? Pred kom se sprenevedaš, ko trdiš, da nisi naredila ničesar narobe?
Kaj tebi sploh pomeni pisanje? Zakaj pišeš? Kakšen odnos imaš do zapisov?
Si iskrena?

Si res tako nesamozavestna, da misliš, da tvoje niso dovolj dobre?
Ali morda res niso dovolj dobre?
Ali morda res niso dovolj dobre in ti to veš?
Si iskrena?

Misliš, da te bo kdo bolj cenil, če bo mislil, da so umotvori, ki so tebi všeč, tvoji? Kdo bi pravzaprav rada bila? Pred kom se skrivaš, ko mečeš v obrambo neke uradne in pravne tekste…ti, ki bi naj pisala o čustvih, ti, ki bi naj živela svoje, ti, ki bi naj bila senzibilno in inteligentno dekle… mislim…naj bi bila…
Si iskrena?

Kdo pravzaprav hočeš biti in kdo si?

In še vedno velja.
Edini del modrosti v tebi, sovica, je ime živali, ki si jo uporabila za vzdevek. Še veliko se imaš za naučiti.

Če te srečam, pa te bom vseeno na gobec. Držim besedo. (in preziram take kalibre, kot si ti)

Srečno.

Nephesh