youth knows no pain
januar 24, 2012
Kje pa je tisto, da bi pisala zaradi … ? Da bi zbirala misli v veliko kristalno čašo, da bi kot zvezdni prah posula lepoto po nekoga mislih; da bi plesala skozi noč, ker bi vedela o dnevih in o jutrih. Ničesar nimam za skriti, ničesar za razbiti. Kar se blešči so ostanki prejšnjih kristaliziranih solz, zledenelih, pobranih v snegu. Kdo ve, zakaj so stvari moje in koliko tega vsega si še želi moja lomljiva duša, da bi našla svoj obstoj in izvor. Tam so studenci vedno bistri, pravijo. Da priteka iz višin in se steka v podolja. V riževa polja polna upognjenih hrbtov, premladih rok in lačnih oči. Klobuk se nosi z razlogom in samo tisti razlog je lahko ime vetra, ki ga odpihne, nekam vmes med vrtince, vodo in zrak. V neobstoj.
Kaos. Lepota v tem. Ali je lahko še kaj, kar mi je bolj podobno?
http://www.youtube.com/watch?v=tlsyni8p5ao
