blato

 

Pogrezam se. Ne morem več leteti. Privezana sem k tlom in Krila so zamazana z blatom in krvjo. Neodziven pepel napolnjuje usta. Ne morem več kričati, le nemo grabim po zadnjih ostankih svoje maske. Kot v podvodnem svetu, se izgubi vsak moj signal…

Ne vem, zakaj se počutim tako prekleto izgubljeno, saj je vse prečiščeno, izprano, kot po nevihti, v meni pa se odvija strašljiv vihar. Moje sledi so videti urejene in varne, jaz pa stopicljam v megli popolne negotovosti. Uradno sicer sledim srcu, a kaj, ko sem kontakt izgubila že dolgo tega…